Fanfare Review-Live in Beograd: Zbirka Volodja Balžalorsky
CD pregled Roberta Maxhama
Szymanowski violinska sonata. Franck violinska sonata. Skerjanc Liricna Bagatela, Volodja Balžalorsky (VN); Hinko Haas (PN), Cantabel 002 (52:39) v živo: Beograd 4/1998
Volodja Balžalorsky Live in Concert Vol. 2: Sonate za violino in klavir Francka & Szymanowski (v živo v Beogradu)
Drugi zvezek Volodja Balžalorskyv živo predstavlja recital, ki ga je dal aprila 1998, s pianistom Hinko Haas v dvorani Kolarac v Beogradu. Program se je odprl s Karol Szymanowski, ki je pritrdilo romantično violinsko sonato, komad, ki sta ga leta 1909 prvič izvedla Paul Kochanski in Anton Rubinstein (z referenco, dva koncerta za violine prihaja od leta 1916).
Toda ne glede na to, da se je Szymanowski Sonata še posebej primerla za violinista, ki razume nekoliko izmuzljiv, čeprav ekstatični harmonični jezik, ki podpira nekaj najbolj tradicionalnega prehoda dela (spomnite se načina, kako je Szymanowski podlegel Paganinijevi kaprici Nos. 20, 20, 20, 20, 20, 21, in 24 z lastnim bogatim harmoničnim substratumom).
Balzalorsky in Haas se zdi, da je v drugem gibanju še posebej neokusno dihal to nekoliko težko in rahlo eksotično vzdušje, zlasti v drugem gibanju. Tretjič začnejo z energijo, podobno tistemu, ki so jo ustvarili ob odprtju prvega, energijo, ki jo Balzalorsky na trenutke vzdržuje s tonom, ki je dovolj surov, da v klimatskih trenutkih ustvari občasni frisson.
In gibanje pripeljejo do utripajočega zaključka.
V Franckovi Sonati, enem od repertoarskih sponk (Heifetz ga je izbral za svoj zadnji recital), vabijo primerjavo z velikimi predstavami skozi zgodovino snemanja.
Toda Balzalorskyjeva sposobnost, da obrne in zasuka svoj ton, in nastopajočevo skupno naklonjenost Franckovemu izraznemu harmoničnemu jeziku (pomislite na strašljive devete akorde ob odprtju klavirskega dela) in naraščajoči odlomki jim dajejo močno oporo v prvem gibanju.
Rahlo zadržujejo vrhunce, zaradi česar so le nosljivi in kažejo širok dinamični razpon pri raziskovanju subtilnosti gibanja. V inženirskem zabeleženem zvoku se Balzalorski vhod v drugem gibanju zdi skoraj kavernozen, vendar oni nikakor niso zmanjšali nujnosti njegovega branja. V primerjavi s surovo energijo Isaaca Stern-a se zdi, da je Balzalorsky v tej Sonati super subtiliziran (Franck je napisal kot poročno darilo za Eugène-Auguste YsaÿeSkladatelj bi lahko vodil tudi violiniste prek rapsodičnega serpentinskega kromatizma v lastnih solatah solo violinov).
Balzalorsky in Haas vedo, kako padejo nazaj pred vzmehom (kot to počnejo na koncu gibanja), učinek pa je lahko pretirano. Dvoboj odpre kanonično zadnje gibanje v nekoliko počasnem tempu, vendar Balzalorsky igra s subtilno raznolikim tonom, ki nenehno spodbuja glasbeno zanimanje, dokler ne razbijejo končnih strani. Po intenzivnosti njihovega branja Franckovega finala je dvominutna Liricna Bagatela Lucjan Marija Skerjanc kot sladka mesa. (Glede na primer dragulja je Skerjanc živel med letoma 1900 in 1973.)
Če Balzalorskyjev ton ne zveni vedno bujno, je to lahko deloma posledica inženiringa, vendar tudi on morda ne išče tonalne boganosti, kot mnogi, kot namen sam po sebi. Zaradi interesa programa in za same predstave izdana zasluži visoko priporočilo.
Robert Maxham
Ta članek se je prvotno pojavil v številki 33: 6 (julij/avgust 2010) iz revije Fanfare.
Fanfare Review-Live v Beogradu: Zbirka v živo Volodja Balžalorsky
O duetu Duo
Volodja Balžalorsky in Hinko Haas, oba ugledna slovenska umetnika iz Ljupljane, sta si v mnogih državah imela svoje ime z zelo priznanimi koncerti, kot solisti in kot člani različnih komornih zasedb.
Kot dvoboj Duo se prvič pojavili leta 1979, na poletnem festivalu v Ohridu in redno nastopajo od leta 1986.
Uspešno so nastopali v Sloveniji, Italiji, na Hrvaški, Makedoniji, Srbiji, Franciji, Nemčiji, Norveškem in Luksemburgu v različnih mednarodnih koncertnih serijah in festivalih, kot so:
Poletni festival Ljubljane; Violinski virtuozo – Beograd; Ohrid poletni festival; Koncerti v Cankarjev Dom – LJUBLANA; Festival sodobne glasbe Radenci; Festival prizorišče prištine; Koncerti v Hgz-zagrebu; Slovenski glasbeni dnevi – lejbljana; Evropski mesec kulture LJUBLANA, festival Nei Suoni dei Luoghi v Italiji, festival spektra (različna prizorišča v Sloveniji), festival slovenske kulture v Cahors v Franciji, Nordland Music Festival, Norveška, festival narodov Rim, Italija itd.
Duo Balzalorsky-Haas je posnel za glavne radijske postaje [Ljubljana, Zagreb, Belgrade, Skopje, Maribor and Koper], za TV Slovenija, za LP in CD, ki je sprejel široko repertoar glasbe od klasične dobe do sodobnika.
Nekateri priznani slovenski skladatelji so napisali glasbo posebej, da jih lahko nastopajo.
Fanfare Review-Live v Beogradu: Zbirka v živo Volodja Balžalorsky
Volodja Balžalorsky iz Ljubljane v Sloveniji nastopa mednarodno kot solist, recitalist in komorni glasbenik.
Številni zelo hvaljeni koncerti, oddajami, CD -ji in TV posnetki v različnih državah so vzpostavili svoj sloves umetnika z občutljivim, inteligentnim in intuitivnim darom interpretacije, polirano tehniko in bogatm, polnim tonom.
Volodba je še posebej aktivna na področju komorne glasbe. Sodeluje s številnimi mednarodnimi skupinami in zasedbami. Zgradil je dolgoročna partnerstva z več glasbeniki, vključno s pianisti Christoph Theiler, Hinko Haas, Aleksandar Serdarin Peter Caelen, tolkalistka Amy Lynne Barber in njegovi sodelavci trio Amael, pianistka Tatjana Ognanović, poznejša pianist Zoltan Peter in violončelist Damir Hamidullin.
Za svoje umetniške dosežke je prejel več mednarodnih glasbenih nagrad:
Je dvakratni zmagovalec in štirikratni kandidat za neodvisne glasbene nagrade.
Volodja je tudi prejemnica več nadaljnjih mednarodnih glasbenih nagrad, kot so hollywood Music in Media Award, The Inland Empire Music Award, Award Ontario Independent Music Award, The Canary Island Music Award in Julij Betetto Music Award.
Fanfare Review-Live v Beogradu: Zbirka v živo Volodja Balžalorsky
Volodja Balzalorsky
Volodja Balžalorsky je mednarodno priznana koncertna violinistka, ki je nastopala na številnih glasbenih festivalih in koncertnih serijah po vsej Evropi in Severni Ameriki.
Je prejemnik več mednarodnih glasbenih nagrad: Holywood Music in Media Award 2009 – Best Classical, The Inland Empire Music Award 2008 – najboljši mednarodni umetnik, The Ontario
Neodvisna glasbena nagrada 2007- najboljši mednarodni umetnik, nagrada Canary Island Music Award 2007- najboljša interpretacija in nagrada Julij Betetto Music 2006. Je tudi nominiranec za glasbeno nagrado Los Angeles Music 2007 in 2008, nominiranca za Hollywood Music Award 2008 in Just Plain Folks Music Award Award 2006 nominiranec – najboljši album komorne glasbe.
Kritiki so ga opisali kot umetnika z občutljivim, inteligentnim in intuitivnim darom interpretacije, polirano tehniko in bogatm, polnim tonom.
Volodja Balžalorsky je še posebej aktivna na področju komorne glasbe. Nastopa z več znanimi mednarodnimi skupinami in zasedbami. Kritiki komentirajo stopnjo, v kateri lahko razvija in vzdržuje enotnost s svojimi glasbenimi partnerji v tem miljeu in predstavlja “… izjemno harmonijo lahkotnosti in pristnosti uspešnosti.
Volodja Balžalorsky je v različnih državah posnela obsežno v živo in arhivskemu radiu ter televizijske posnetke. Leta 2005 so bili v okviru njegove zbirke “Live” izdani štirje CD -ji, pri čemer je bilo še pet načrtovanih za izdajo na založbi Cantabel, z dodanimi izdajami Eroica, dobro znane ameriške založbe, ki vsebuje odlične klasične umetnike po vsem svetu.
Volodja Balžalorsky meni, da je poučevanje pomembnega in dopolnjenega dela svoje umetniške kariere (violinski razred na glasbeni akademiji Univerze v Ljubljani) in redno daje mojstrske razrede na Hrvaškem, Sloveniji, Italiji, Veliki Britaniji in ZDA.
Po diplomi na razredu profesorja Igorja Ozima na »Hochschule für Musik« v Kölnu v Nemčiji je nadaljeval študij v Moskvi z Galino Barinovo na konservatoriju P.I.I.Tchaikovsky z Josip Klima na glasbeni akademiji v Zagrebu Magisterij in z uglednim češkim violinistom Josefom Sukom na “Universität für Musik” na Dunaju.
Fanfare Review-Live v Beogradu: Zbirka v živo Volodja Balžalorsky
Hinko Haas (1956–2020)
Hinko Haas je bil eden vodilnih slovenskih pianistov.
Hinko Haas, eden najvidnejših predstavnikov slovenskih pianistov, je na Akademiji za glasbo študiral klavir v Ljupljani z Dubravko Tomsic – Srebotnnjak in končal podiplomski študij v svojem razredu. Študij je nadaljeval z R. Kehrerjem v Weimarju, C. Copens v Bruslju in s C. Engel v Bernu, kjer je osvojil štipendijo, ki jo je podelila švicarska vlada.
Prejel je več glasbenih nagrad, med drugim Julij Betetto Music Award. Je tudi nominiranec Just Plain Folks Music Award Award 2006 – najboljši album Chamber Music.
Prejel je tudi Preisen Award Akademije za glasbo in Preisen Award za Univerzo v Ljubljani.
Sodeloval je z več solisti in zasedbami (violinski-klavir Duo z Volodja Balžalorsky, Les Ercussions de Strasbourg, Taipei Chamber Orchestra, Igor Ozim, Wolfgang Panhofer, Ana PUSAR, ANA PUSAR JOO PUSAR, ANA PUSAR JOO PUSAR JOO PUSAR JOO PUSAR. Z ACI Bertoncelj, klavirskim triom LJUBLANA, Trio Syringa, Trio Pro Musica Nova…).
Koncert je dal v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Swizerlandu, Belgiji, Rusiji, Tajvanu, na Hrvaški, Srbiji in Črni gori, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji ter nastopal s slovenskimi in tujimi orkestri in prevodniki. Bil je gost mednarodnega poletnega festivala LJJUBLANA, OHRID Summer Festival in World Music Days 2003.
Od leta 1992 je bil profesor klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Fanfare Review-Live v Beogradu: Zbirka v živo Volodja Balžalorsky
